Splošno

Z glasbo do boljše uspešnosti – Preverite kako!

Glasba je kot jezik in način komunikacije med izvajalcem in poslušalcem. Prenaša čustva in misli, ki vplivajo na nas. Nihče ne posluša glasbe, ki ni zanimiva za poslušanje.

Glasba vpliva na več vidikov človeškega telesa, na primer na srčno-žilni sistem, razpoloženje ali telesno zmogljivost. Sprejemamo jo preko sluha in v obliki zvočnih valov, ampak, ali ste kdaj pomislili, kako jo lahko organizem dejansko “dekodira”?

Celoten postopek, od prenosa zvočnega vala do ušesa in nato v možganski impulz, je zapleten, vendar ga je mogoče poenostaviti. Zvočni valovi vplivajo na del ušesa, ki se imenuje bobnič. Na podlagi zvočnega učinka ustvarja vibracije, ki se skozi majhne kosti premikajo v srednje uho.

Vibracije se premikajo do tretje kosti v srednjem ušesu, imenovane “stremence”, ki je mimogrede pritrjena na spiralni del srednjega ušesa. Njegovo angleško ime je cochlea iz grške besede kokhliās in ima enak pomen kot slovaški izraz – slimák. Ta cochlea vsebuje tekočino z 10.000 do 15.000 kapilarnih celic.

Te aktivirajo slušni živec, ki pošilja električne impulze v slušno skorjo v senčnem režnju. Zvok se dogaja v možganih, vsi rezultati raziskav pa kažejo, da z dekodiranjem in interpretacijo glasbe upravljajo živčne mreže na različnih delih.

Glasba in predeli možganov

Glasba aktivira različne možganske centre, ki imajo svojo individualno funkcijo in na podlagi njih naši možgani reagirajo na glasbo :

  • Temporalni reženj – ta del obdeluje zvok in zahvaljujoč govornemu centru, ki ga lahko najdemo tukaj, cenimo glasbo. To je primarni slušni korteks, ki procesira slušne informacije iz ušes v besede in stavke.
  • Frontalni reženj – uporabljamo ga za razmišljanje, načrtovanje in odločanje. Izboljša se lahko s poslušanjem glasbe.
  • Območje Wernicke – najdemo ga v senčnem režnju  in človeku omogoča razumevanje govornega in pisnega jezika, zahvaljujoč temu delu, možgani uživajo v glasbi in jo analizirajo.
  • Območje Broca – omogoča govorjenje in z njim izražamo tudi glasbo. Sposobnost komunikacije je mogoče izboljšati z igranjem na instrument.
  • Nucleus accumbens – išče užitek in izzove dopamin, ki je ključnega pomena, ko pride do zasvojenosti. Glasba poveča dopamin na tem področju. Če ste prepričani, da je glasba vaša zasvojenost – je to razlog, da imate prav, saj lahko tudi kokain poveča dopamin.
  • Putamen – obdeluje ritem in uravnava gibanje. Ritem je zelo pomemben med treningom. Ena teorija je, da ta del “skenira” glasbene ritme.
  • Amigdala – prikliče in predela čustva, zahvaljujoč temu lahko čutite srečo ali strah. Obstajajo 3 plasti nevronov, zgornja plast pa reagira na obraze, zvoke in glasbo, predvsem pozitivno.

Glasba v športu

Človeški možgani sprejemajo in obdelujejo zvočne valove, vendar glasba ima veliko večji vpliv človeški organizem. Vpliva na dihala in srčni utrip, fizično moč, vzdržljivost, aerobno delovanje in sposobnost učenja osnovnih gibalnih veščin. Obstaja veliko raziskav, ki so obravnavale učinke in učinkovitost glasbe na trening. Predstavili bomo ugotovitve strokovnjakov, s pomočjo katerih upamo, da boste izboljšali svoje treninge.

Po razikavah je potrjeno, da srčni utrip ponavadi odziva na ritem glasbe. To pomeni, da se utrip pri hitrejši glasbi povečuje in zmanjšuje s počasnejšo glasbo. Ko govorimo o vplivih glasbe na moč med vadbo, rezultati druge raziskave kažejo, da pomirjujoča glasba v primerjavi s hitro glasbo ali tišino znatno zmanjša moč. Presenetljivo je tudi dejstvo, da je tišina celo boljša od mirne glasbe.

Raziskave so pokazale tudi, da ni bistvene razlike med stimulativno glasbo in tišino. S tem lahko sklepamo, da če izbirate med obema, poskusite s poslušanjem živahne glasbe ali pa z uživanjem v tišini, romantično-sproščujoče pesmi prav tako niso učinkovite, ko gre za vašo izvedbo. Glasba med vadbo lahko sproži pozitivne asociacije in odvrne od negativnih občutkov. Preprosto povedano, poslušajte svojo najljubšo glasbo in morda se boste manj zavedali obremenitve in drugih neprijetnih občutkov treninga.

Študija iz leta 2004 je primerjala tudi vpliv motivacijske glasbe in belega šuma na vzdržljivost mišic. Udeleženci so bili mladi študentje, ki so bili razdeljeni v 3 skupine, odvisno od tega, ali so bili izpostavljeni glasbi ali belemu šumu. Prva skupina je poslušala glasbo pred vadbo, druga skupina polovico svoje vadbe, tretja pa ves čas vadbe do konca. Udeleženci so ob poslušanju glasbe držali uteži bistveno dlje kot pri poslušanju belega šuma. Njihova vzdržljivost je bila tudi večja med poslušanjem glasbe in ne le pred treningom. Zaključimo lahko, da če na poti v telovadnico poslušate glasbo, vas to ne bo toliko motiviralo, kot, če bi to storili med vadbo.

Ne gre samo za trening moči, zato se ukvarjamo tudi z rezultatom študije iz leta 2015. V njej so se znanstveniki osredotočili na pomen glasbe med tekom 5 km. V študijo je bilo vključenih 15 tekačev in pregledanih je bilo 5 pogojev – motivacijske pesmi pred tekom, počasne motivacijske pesmi med tekom, hitre motivacijske pesmi med tekom, počasne pesmi po teku in pogoji nadzora.

Rezultati so pokazali, da so udeleženci ob poslušanju hitrih in počasnih pesmi med tekom prvih 800 metrov tekli hitreje. Ob poslušanju glasbe je bila tudi večja možnost za izboljšanje zmogljivosti. Poslušanje glasbe je torej izboljšalo zmogljivost, zmanjšalo zaznavanje, a tudi izboljšalo okrevanje med tekom. Ste kdaj tekli brez glasbe in ste pomislili, da je to nekaj, kar počnejo pošteni tekači? Poskusite razmisliti o tem in si pripravite motivacijsko playlisto.

Prava glasba lahko nudi podporo pri vadbi, toda kako izbrati pravo pesem. Eden od uporabnih parametrov je ritem pesmi.  Po pridobljenih podatkih, ženske lažje trenirajo med poslušanjem hitrih pesmi, takrat je njihov srčni utrip od 170 do 190 utripov na minuto. Glasba lahko med treniranjem izboljša uspešnost za do 15%.

Sprostitvena ambientalna glasba za delo ob računalniku

Vpliv glasbe na človeka na delovnem mestu

Že od nekdaj so verjeli, da ima glasba moč povzdigovanja človeške duševnosti. Če med delom poslušamo glasbo, nam ta izboljša koncentracijo in pozitivno vpliva na kakovost opravljenega dela.

Dopamin je živčni prenašalec, ki pozitivno vpliva na srce, krvni obtok in presnovo, prav tako na dobro počutje in razpoloženje, zato imamo boljšo koncentracijo in smo pri delu bolj produktivni. Poslušanje glasbe sprošča dopamin v možganih, zato je glasba na delovnem mestu zaželena, saj so delavci posledično bolj sproščeni in produktivni.

Raziskave potrjujejo, da zaposleni, ki se ukvarjajo predvsem z informacijsko tehnologijo, ki poslušajo glasbo, opravijo delo hitreje, prav tako so dobili boljše ideje kot tisti zaposleni, ki glasbe med delom ne poslušajo. Glasba ljudi spravi v dobro voljo, zato so manj pod stresom in bolje razmišljajo.

 

 

Negativni vpliv glasbe na delovnem mestu

Pri poslušanju glasbe je potrebno upoštevati pravila nadrejenega. Nekateri nadrejeni lahko povezujejo nošenje slušalk z odsotnostjo, kar pri delu ni ravno dobrodošlo, še večjo krivdo bodo pa temu pripisovali, če boste slabše delali.

Negativni vpliv je tudi, če nam glasba odvrača pozornost od dela. Zato je tudi pomembno kakšno zvrst glasbe poslušamo. Najbolj pomirjujoče delujeta klasična in instrumentalna glasba oz. umirjena glasba brez besedil.

Kakšno glasbo je priporočljivo poslušati na delovnem mestu?

Na možgane pozitivno vpliva predvsem klasična glasba, to je znano že dolgo časa. Takšna zvrst nam lahko tudi izboljša zdravstveno stanje in počutje. Prednost klasične glasbe je ta, da je sproščujoča in zmanjšuje raven stresa. Sproščujoči glasbeni instrumenti so npr. kitare, ukulele, činele in podobno.

Priporočljivi izvajalci klasične glasbe so predvsem Mozart, Beethoven, Bach, Vivaldi in še mnogo drugih.

Prav tako pa imajo zelo pozitivne učinke na poslušalca zvoki narave. Najbolj primerna izbira so umirjeni in konstantni zvoki, kot so npr. dež, valovi in šumenje potoka. Zaposleni, ki so izpostavljeni zvokom narave, imajo povečano koncentracijo, zato so bili bolj produktivni, prav tako se jim je izboljšalo počutje.

Tudi filmska glasba bo povečala vašo koncentracijo in posledično produktivnost. Epska glasba iz filmov bo pregnala utrujenost in vam povrnila motivacijo, saj vas bo povzdignila in navdala z občutkom pomembnosti.

Kadar smo budni smo v t.i. beta stanju. To pomeni, da so naši možgani bolj aktivni, ko pa preidemo v bolj umirjeno stanje, pa temu pravimo alfa stanje. Takrat smo bolj odprti za zunanje dražljaje in bolje zaznavamo ter smo manj kritični. Zato bi naj glasba, ki ima 50 do 80 taktov na minuto bolj stimulirala kreativnost in druge miselne sposobnosti, domišljija nam dela bolje, prav tako spomin in intuicija. Primer pesmi, kjer dosežemo tak dosežek je od Adele, Chasing pavements ali pa Bruno Mars, The lazy song.

Na možgane pa seveda dobro vpliva tudiglasba, ki nam je všeč, saj nam poslušanje najljubših pesmi izboljša počutje in poveča produktivnost. Zato je zelo pomembna osebna izbira glasbe. Poslušanje najljubših komadov porodi boljše ideje in svoje delo opravljamo hitreje. Seveda izbor pesmi ni najboljši, če je njen tempo prehiter in če komad vsebuje besedila, ki odvrača vašo pozornost.

Smernice za poslušanje glasbe na delovnem mestu

  • Dobro bi bilo, da zaposlenim poslušanje glasbe na delovnem mestu, ne bi bilo prepovedano ampak omogočeno
  • Delodajalec naj sam sporoči delavcem, da imajo dovoljenje za poslušanje glasbe
  • Vrsto predvajanje glasbe in čas poslušanja, si naj delavci sami izberejo
  • Delavcem je potrebno omogočiti diskretno poslušanje glasbe, da ne motijo ostalih zaposlenih. Najboljša rešitev so slušalke

Pomembno je, da si vsak posameznik osebno izbere zvrst glasbe. Ni potrebno, da je glasba prisotna ves čas delovnika, dovolj je že približno 30 minut poslušanja, to je dovolj časa, da se skoncentriramo. Najbolj učinkovita je umirjena glasba brez besedila.